Plezalni vzpon na Brano

Smer: Šija (alpinistični vzpon)
Datum: 30. 5. 2020

Dvatisočak:

7. Brana (2253 m)

Vsekakor je bil ta vzpon eden izmed boljših gorskih potepanj. Z idejo o vzponu na Brano čez Šijo sem se poigravala odkar mi jo je predstavil kolega. Zato sem morala izkoristiti priložnost, ko se mi je le-ta ponudila. Vzpon mi ne bo ostal v spominu toliko zaradi gore same, kot zaradi izbire dostopne smeri.

Pot na Brano čez Šijo.

Ob svežem jutru start iz Jermance do Kamniškega sedla. Tam krajša malica, nad sedlom so se začeli delati oblaki, zato se vrha ni videlo, med potjo je celo začelo naletavati nekaj snega. Veter je prav močno zavijal, zato so bile za nadaljevanje poti potrebne rokavice in skoraj zimska bojna oprema. Zaradi kombinacije težavnosti ture in vremenskih razmer sem nekoliko oklevala, vendar se kljub temu podala proti vrhu - ura je bila še zgodnja, nevihte pa tudi niso bile napovedane.

Naročilo za sonce očitno ni bilo sprejeto.

Tu gor bo treba.

Plezanje po Šiji (II-III, 200 m) je večinoma II. stopnje navzgor, skala pa je prav lepo razčlenjena za stope in oprijeme. Po preplezanem delu je sledil sprehod po grebenu, ki pa je na nekaterih mestih izpostavljen in zato ni ravno primeren za vrtoglave. Smer je name naredila kar pošten vtis.

Vrtoglavi pogled navzdol.

 

Poplezavanje dol.

 

In gor, še malo do grebena.

Ko sem prispela na vrh, so se oblaki nekoliko razkadili, odprl se je lep pogled na Logarsko dolino na severni strani. Razkrili pa so se tudi sosednji vrhovi Turska Gora, Rinke, Mrzla Gora, Krofička, Ojstrica in Planjava.

Povratek po pohodni poti na Kamniško sedlo in nazaj v dolino.

Vrh.