Smer: Koča pri Savici - Koča pri Bogatinu - Krnska jezera - Krn - Batognica - Planina Razor - Vogel - Rodica - Črna Prst - Bohinjska Bistrica
Datum: 25. 6. 2020 - 28. 6. 2020
Dvatisočak:
Ker je bil pred mano podaljšan vikend, sem se odločila za večdnevni skok v našo najvišjo gorsko verigo. Odločila sem se za SPP pot, kjer sem pridobila kar 7 žigov. Opravljena razdalja je bila približno 60 kilometrov in 4000 višincev.
1. dan
V zgodnjih jutrajnjih urah štart iz Koče pri Savici. Do tam me je pripeljal taksi, saj je parkirišče pri slapu plačljivo. Ker je že zgodaj zjutraj deževalo, sem se odločila za dostop po 49-ih serpentinah do Komne. Komarčo pa raje zaradi možnosti zdrsa na mokri skali pustila za naslednjič.
Vse do Krnskih jezer me je močil dež, pri vzponu na Krn pa se je vreme izboljšalo, kljub temu je bil vrh zavit v meglo.
Na poti do Krnskega jezera, ostanki vojne.
Krnsko jezero.
Škraplje in žlebiči na poti proti Krnu.
Vrh Krna v megli.
2. dan
Ker se čevlji čez noč niso uspeli posušiti, sem v zgodnjih jutranjih urah odčmokala dalje proti Batognici. Batognica je zanimiv vrh, na katerega vodijo kamnite izklesane stopnice, ob poti pa je nešteto ostankov iz časa 1. svetovne vojne. Na tem področju je na mreč potekala minska vojna med Italijanskimi in Avsto-Ogrskimi vojaki.
Na vrh sem se povzpela s Krnske strani, nadaljevala pa proti Planini Razor. Tudi tokrat je bil dvatisočak žal zavit v meglo, pozdravile pa so me ovce.
Kamnite stopnice na Batognico.
Ostanki minske vojne ob poti.
Vrh Batognice v megli.
Pot proti Planini Razor.
3. dan
S Planine Razor sem se odpravila na Vogel, po prečenju sem pot nadaljevala proti Rodici ter dalje na Črno Prst, ki je po tretjem dnevu predstavljala zadnji pridobljeni žig. Ker so bili vsi pretekli dnevi bolj ali manj zaviti v meglo, sem bila za opravljeno pot tukaj nagrajena z odličnim sončnim vzhodom.
Planike ob poti.
Sončni vzhod.
Še zadnji pogled proti Triglavu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar