Veliki Snežnik, Nanos in Otliško okno

Smer: Sviščaki
Datum: 20. 2. 2021

Vrh: Veliki Snežnik (1796 m)

Ker raje jamram zaradi utrujenosti kot dolgočasa, sem se ponovno odpravila na celodnevno turo. Tokrat po Primorskih koncih.

Zjutraj do Sviščakov in peš proti Velikemu Snežniku. Vreme blaznih razgledov ni obetalo, kljub temu pa sem naredila nekaj za zdravje. Sneg na poti se je kar hitro začel. Na vrhu je, kot se za te konce spodobi, močno pihalo. Ledeni kosi snega nad snežno odejo so pod vsakim korakom pokali kot da bi stopala na steklo.

Na vrhu nisem bila dolgo, ker je veter močno ohlajal ozračje. Po povratku na izhodišče sem ugotovila, da imam pred seboj še dober kos dneva, zato sem se namenila še na Nanos.

Proti Snežniku

Steklena preproga

Ovito v ledene kristale

Na vrhu

Smer: Razdrto
Datum: 20. 2. 2021

Vrh: Nanos (1240 m)

Na vrat na nos sem se odločila, da pičim še na en vrh. Parkirala sem na Razdrtem in se po strmi poti odpravila proti vrhu. Tudi tukaj sem časovnico močno skrajšala, burja je na vrhu močno premrazila moje kosti, nizka oblačnost pa je ponovno preprečila, da bi videla kam dlje kot pred svoj nos.

Na vrhu sem si privoščila čaj in se v begu pred burjo odpravila nazaj na izhodišče.

Pot na Nanos

Smer: Izvir Hublja
Datum: 20. 2. 2021

Vrh: Otliško okno (800 m)

Očitno še nisem imela dovolj, zato sem se napotila dalje po primorskih hribih. Odpravila sem se po prijetni gozdni poti nad Otliško okno. Nahrbtnik sem pustila kar v avtu in se zagnala v hrib.

Kar hitro sem bila na vrhu, naredila nekaj fotografij in se odpravila nazaj, saj je sonce že zašlo, mene pa je lovila tema. Ravno ob pravem času sem se zopet znašla na izhodišču.

Po skoraj 1800 višinskih metrih sem se končno odločila, da je čas za povratek. Še dobro, da je sonce zašlo, saj bi drugače najbrž dobila idejo za še kakšen podvig.

Nad Otliškim oknom